14
SeptemberViri v slovenščini
ZAKONODAJA, STAREJŠI IN ŠPORT
Avtorji: Katja Čanžar, Damir Karpljuk, Mateja Videmšek
Izvleček Šport zaradi pomembnih učinkov na posameznika in družbo kot celoto predstavlja temeljno pravico vsakega posameznika. Športne dejavnosti niso enakomerno porazdeljene po vseh socialnih kategorijah. Ker invalidni športni udeleženci in starejši predstavljajo majhen delež športnih udeležencev in ker največ javnega financiranja športa v Sloveniji odpade na lokalne skupnosti, so občine tiste, ki so primorane razvijati programe za omenjene skupine. Nižanje povprečnin občinam je v nasprotju s potrebami občanov tudi na področju športa, ki ga zaznamuje hiter in dinamičen razvoj, zato kot priložnost občinam v nadaljevanju opisujemo primer dobre prakse zagotavljanja dostopnosti športa in rekreacije za invalide in starejše v lokalnih skupnostih s pomočjo evropskih projektov. Ključne besede: šport, invalidi, starejši, evropski projekti, lokalna skupnost, občina BrežicSTAREJŠI IN ŠPORT
Senjorji v gibanju: vadimo pod strokovnim vodstvom
»Redna telesna vadba pri starejših pripomore k splošnemu dobremu počutju, hkrati pa je tudi najboljše orodje, s katerim ohranjajo telesne spretnosti in sposobnosti. Z vadbo krepimo mišice, ščitimo kosti, izboljšamo držo in ravnotežje. Blagodejno vpliva na splošno počutje vadečega, saj blaži depresijo, zmanjša stres, izboljšuje spanec in krepi imunski sistem. Skupaj z ustrezno prehrano telesna dejavnost varuje tudi pred prekomerno telesno težo in debelostjo ter zmanjšuje tveganje za padce in poškodbe pri padcih”.Aktivno življenje starejših s pomočjo prilagojene športne vadbe in terapevtske rekreacije - Rajko Vute
»S posebnimi oblikami športa, ki so zasnovane na prilagoditvah, širimo športno ponudbo in krog dejavnih udeležencev, posebno med ljudmi s posebnimi potrebami in med starejšimi. Filozofija prilagojene športne dejavnosti temelji na prepričanju, da se vsi ljudje, ne glede na starost, gibalno, duševno ali senzorno oviranost oziroma prizadetost, lahko ukvarjajo s športom in tako obogatijo svoje življenje. V okviru rekreativnega športnega udejstvovanja je prav za starejšo populacijo zanimiv pristop v obliki terapevtske rekreacije, ki med svoje cilje uvršča tudi pomoč pri premagovanju socialne izolacije, dolgočasja in osamljenosti. V terapevtsko rekreacijo vključujemo raznovrstne dejavnosti, ki temeljijo na športno rekreativni osnovi, v njej pa se pojavljajo tudi take, ki se povezujejo z literarnim, glasbenim in likovnim izražanjem, zbirateljskim hobijem in socialnimi igrami«STAREJŠI ŠPORT N ZDRAVJE
Šport za starejše - Robert Guštin»Z leti se, zaradi različnih razlogov, odnos do športa spreminja. Užitek ostane in koristi športa tudi, vendar postajajo vse bolj pomembna sestavina športa tudi mnoge nevarnosti in možne škodljive posledice neustrezno izbrane ali odmerjene športne aktivnosti. To je proces, ko začne duh prehitevati telo. Glava hoče nekaj, česar telo ni več zmožno. V tem obdobju prihaja v ospredje šport za zdravje, za hujšanje, za kondicijo, za lepšo postavo, za boljšo obrambno sposobnost, za večjo gibljivost.
Z leti se zaradi sprememb v človeškem telesu oži prostor in tako manjša izbira primernih športov. Čedalje bolj se je potrebno izogibati športnim aktivnostim, ki zahtevajo hitre in eksplozivne gibe, največjo moč ali hitrost, veliko skokov ali poskokov in hud telesni napor. Manj so primerni tudi tisti športi, pri katerih prihajamo z nasprotnikom v neposreden stik, saj so možnosti, da se poškodujemo, večje.«
Starejša generacija v vrhunski kondiciji - Alfred Vogel
»Gibanje pripomore k zmanjšanju povečanih vrednosti krvnih maščob in krvnega sladkorja, zmanjševanju maščobnih oblog na trebuhu in jetrih in manjšemu utripu v fazi mirovanja. Osebe, ki se redno ukvarjajo s športom, spodbujajo tvorbo možganskih snovi v hipokampusu in motoričnem arealu. Redno gibanje spodbuja prekrvavitev možganov, s tem pa tudi boljši prenos kemičnih prenašalcev. Športniki so tudi pametnejši!”
Športna aktivnost varovancev doma upokojencev dr. Franceta berglja jesenice - Špela Verovšek (undergradute thesis)
»Velik napredek v medicini in vse večja ozaveščenost ljudi o pomenu redne telesne aktivnosti skozi vse življenje pripomoreta k doseganju vedno višje starosti. Posledično se vedno bolj polnijo tudi domovi za starejše, ki starostnikom omogočajo zdravo staranje z izvajanjem mnogih različnih aktivnosti, ki se jih, glede na rezultate anketnih vprašalnikov, tudi z veseljem udeležujejo. Namen diplomskega dela je predstaviti razliko med ukvarjanjem s športno rekreacijo varovancev Doma upokojencev dr. Franceta Breglja Jesenice pred in po prihodu v dom. Zanimalo me je, kolikokrat tedensko so se varovanci v mladosti, ko so hodili v službo, po upokojitvi in sedaj v domu aktivno ukvarjali oz. se ukvarjajo s katerim koli športom. Razumeti moramo, da ti ljudje v svoji mladosti niso imeli toliko različnih možnosti za aktivno preživljanje prostega časa, kot jih imamo danes. Rezultati so pokazali, da se v domu, kjer je vadba organizirana kot rekreativna dejavnost, z njo ukvarja več starostnikov kot pred prihodom v dom. Rezultati prikazujejo, da se je najmanj varovancev športu oziroma rekreaciji posvečalo v času, ko so hodili v službo, v obdobju srednjih let«MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE IN ŠPORT
Medgeneracijsko sodelovanje in športna dejavnostMeško, Maja (avtor)
Karpljuk, Damir (avtor)
Videmšek, Mateja (avtor)
Namen raziskave je proučiti in analizirati medgeneracijsko povezanost s pomočjo pregleda obstoječega stanja in anketiranja ter nato predlagati dejavnosti, ki bi združevale različne generacije. Raziskava ločeno obravnava mlade in starejše, kjer smo preko posebej oblikovanih anketnih vprašalnikov od ciljnih skupin pridobili podatke o njihovem razmišljanju ter odnosov do medgeneracijskega sodelovanja. Na podlagi metodologije zbiranja podatkov so tako zbrane potrebe in želje obeh ciljnih skupin ter nadalje ob ustrezni metodološki analizi oblikovani predlogi vzpostavljanja dobrega medgeneracijskega sodelovanja oziroma izboljšanja že obstoječega. Rezultati raziskave kažejo, da sta mnenji obeh generacij, tako mlajše kot starejše, da športna dejavnost generacije združuje in predstavlja kvaliteten način medgeneracijskega sodelovanja. Na podlagi rezultatov torej sklepamo, da bi bilo smiselno organizirati različne športne dejavnosti, ki bi povezale generacije.
Nikoli nismo prestari ne za šport ne za študij športa - Dušana Findeisen
Šport mora biti vsem generacijam v veselje, mora biti zabaven in sproščujoč, ne sme biti tekmovalen ter je zdrav”, so v raziskavi v okviru projekta Eramus+ Funmilies potrdili mladi in starejši.
Telo lahko spoznavamo na različne načine
Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje športnih dejavnosti doslej ni uvrščala v svoje izobraževalne programe. O telesu in kulturi telesa so se starejši študentje na UTŽO izobraževali predvsem v programih umetnostne zgodovine, zgodovine, sociologije, zdravja in podobno.
"Telo je najbolje razumeti kot skupek potencialnih zmožnosti, ki se uresničijo z raznolikimi dejavnostmi, ki jih uravnava družba,« smo priznavali na UTŽO. In pri tem je ostalo. To sicer ne pomeni, da je UTŽO šport zaobšla, saj se nekatere športne dejavnosti v samoorganiziranih študijskih skupinah (z)godijo povsem spontano.
Toda kljub nekaterim poskusom, da bi športne dejavnosti povezali s študijem pisnih virov in teorije, nam na UTŽO ni uspelo uvesti prav veliko programov na področju športa in kulture telesa. Eden redkih takšnih programov je program Misleče telo. Poleg tega smo uvedli literarne pohode po Sloveniji, UTŽO Ljubljana pa se je tudi teoretično posvetila telesu v izobraževanju starejših," je pojasnila Dr. Dušana Findeisen.
Slovenija vstopila v projekt Erasmus+ Fumilies
Takšno je bilo stanje v Sloveniji, ko je UTŽO vstopila v projekt Erasmus+ Funmilies na temo medgeneracijskega športa in zdravega staranja, pri čemer so se zavedali, da je šport za njih nova tema in nov izziv.
Slovenski UTŽO je tako sprva pripadalo raziskovanje medgeneracijskega športa, ki ga v nekaterih državah sploh ne poznajo. Recimo v Grčiji šport pripisujejo le otrokom. Kot je pojasnila Dr. Dušana Findeisen, je ponudba specializiranih programov za starejše v večini držav partnerjev skromna, pravih medgeneracijskih športnih programov.
STAREJŠI IN PROSTOR ZA ŠPORT
Starejši za dejavno življenje potrebujejo urejen odprti javni prostor.Lestan, Katarina Ana; Mali, Barbara Černič; Golobič, Mojca
Source: Sport: Revija Za Teoreticna in Prakticna Vprasanja Sporta . summer2019, Vol. 67 Issue 3/4, p224-229. 6p.
ŠPORTNA REKREACIJA DANES IN JUTRI
Marko RAJŠTER: Športna rekreacija kot javno dobro
“Šport je javno dobro. O tem ni dvoma in o tem ni potrebno razpravljati. Javno dobro je ne le zaradi športa samega, ampak zaradi pozitivnih učinkov, med katerimi so najpomembnejši zdravstveni, psihološki, socialni... Razmisliti pa moramo o tem, v kolikšni meri so pojavne oblike športa javno dobro. Šport otrok in mladine, športna rekreacija, kakovostni in vrhunski šport, šport invalidov, so med seboj zelo tesno povezani. Razvoj posameznega področja športa ima pozitivne učinke na ostala področja. Ali je torej smiselno mednje postavljati ostro, jasno mejo? Tudi razpravo o vprašljivosti tekmovalnosti je kdaj kje zaslediti. Športa brez tekmovalne sestavine praktično ni; tudi če gre za tekmovanje s svojo trmo, s samim seboj, tekmovanje samega s hribom, časom ali pa s sosedom, prijateljem iz bloka ali iz ulice. To željo po samouresničitvi posameznika ali socialne skupine šport nosi s seboj. Pred nami je obdobje, ko se izteka veljavni nacionalni program, s katerim je družba dosegla soglasje o javnem interesu v športu.”
Reviews